24 Dec Zaljubljena sem
“
Zaljubljena sem
Zaljubljena sem. Zaljubljena v življenje. Zaljubljena v vsak dan, ki mi omogoči nov dih, nov utrip. V vsak dan, ki ga polepšamo drug drugemu z drobnimi pozornostmi v tisočerih oblikah.
V najstniških letih smo zaljubljeni samo v osebo. Jaz sem danes, kot zrela odrasla ženska, še vedno zaljubljena. Mladostniška zaljubljenost je prerasla v ljubezen, ki jo plemenitijo čustva zrele osebe.
Z modrostjo, zavedanjem sebe in vseh, ki vstopajo v moj energijski prostor, ter vsega, kar me obdaja, pa se je rodila še prav posebna zaljubljenost. Zaljubljenost v življenje.
Kako se tega naučiš, me je nekdo vprašal. Tega se ne naučiš, tega ne dosežeš od danes do jutri. Plast za plastjo luščiš sloje svojega življenja, odkrivaš sebe, svoje lastnosti, prednosti in slabosti, in se sprejemaš. Ob tem pa, pomirjen s seboj, opazuješ svet okoli sebe. Ko slišiš lepe besede, vidiš prijazne nasmehe, občutiš iskren objem, vonjaš hvaležnost, se zaveš, da je življenje polno čudežev. Čudežnih prepletov naših energij, toplih pogledov, pozitivnih misli, srčnega upanja.
Zlata nit, ki povezuje vse to, pa je dobrota, ki izvira iz sočutja. Ko nameniš sočloveku kaj lepega – evro, ki ga potrebuje za sendvič, knjigo, ki mu bo omogočila nova znanja in spoznanja, prijazno besedo, ki mu bo vlila upanje, iskren objem, ki mu bo omogočil opogumljajoč pogled v prihodnost …
Dobra dejanja navdihujejo, osrečujejo in osmišljajo tudi življenje tistega, ki jih poklanja. Ob tem se počutimo dobro, koristno … Včeraj so mi po licih tekle solze sočutja in hvaležnosti ob ogledu oddaje Dan najlepših sanj in gospe Vladimire Škof – dobrotnice z velikim srcem in čisto dušo. Koliko dobrote premore ta ženska!
Prijaznost do sočloveka, ki se vsakič znova udejanji skozi lepe geste in srčne besede, bi morala biti samoumevna kot dihanje. Tako kot brez tega ni življenja, ga tudi brez prijaznosti, odete v mehko dobroto, ni. Zato … bodimo angeli na zemlji, kot dobrotnike imenuje Laura Schroff.
Več imamo, več lahko damo – denarja, ljubezni, časa, pozornosti, objemov, nasmehov. Morda ravno s čim od navedenega rešimo komu življenje. In to so največje zmage, ki jih lahko dosežemo v življenju: da pomagamo svojim najbližjim in drugim. Da smo Luč, ki sveti na njihovi poti. Njen odsev je vedno dovolj svetal, da hodimo po pravi poti naprej tudi mi …”
