Srčika zaupanja je upanje. Skupaj predstavljata moč in obetata pomirjenost. Pomembno je, da znamo, zmoremo in želimo stopiti iz matrice strahu. Ta namreč ugonablja sanje in hlasta po zaUPANJU.
V smislu »Ne bo ti uspelo! Ti tega ne zmoreš! To ni zate! Kdo pa misliš, da si? Kaj bodo pa drugi rekli?« In tako naprej in tako naprej. Vse to je gorivo za strah.
Poglejmo hipotetično, kar pa je morda tudi resnično …
Briljantno idejo ste pretopili v natančen in realen načrt. Morda ste že tik pred zaključkom, pred zmagoslavjem. A malo pred dvigom rok v znak zmage omagate pod težo prej omenjenih komentarjev. Dopustite, da vas ustavijo in brezsrčno poteptajo vaše sanje.
Se kdaj vprašate, zakaj se to zgodi? Kaj vpliva na to?
Morda vam bodo pomagali lastni iskreni odgovori na naslednja vprašanja.
Odpotujte z mislimi v svojo preteklost. V otroštvo in mladost.
So vas tlačili z besedami ničvrednosti v primarnem okolju, v družini? Morda v šoli? Sošolci, učitelji? Na domačem dvorišču prijatelji?
Če je odgovor DA, si dopovejte, da je to minilo. Da so to bile njihove misli, ne vaša resničnost.
Zradirajte ta negativni, uničujoči eho. Odvzemite mu moč. Kako? Z vero vase. Z zaupanjem, da zmorete narediti in doseči vse, kar ima čiste namene in je v smislu sobivanja z ljudmi in naravo ekološko. Ekološko glede medsebojnih odnosov, lastne vesti in vseh ter vsega, kogar in česar se s tem dotaknete.
Vstopamo v (po dopustu in počitnicah) bolj aktiven del leta. Zato je pomembno postaviti se na noge. Pogovorite se s sabo. Izbrati sebe.
Morda težav z zaupanjem vase nimate vi, a jih zaznavate pri svojem otroku, partnerju, prijatelju …
Če je to vaš otrok, mu pomagajte lahkotno stopiti v novo šolsko leto. Skupaj poiščita in izpostavita njegove potenciale, sposobnosti, vrednote … Opolnomočita skupaj vse to. Oplemenitite vse Dobro z zaupanjem.
Kako? Z iskrenim pogovorom, meditacijo, skupnimi aktivnostmi, vizualizacijo … Bogato se bo obrestovalo.
ZaUPANJE prinaša notranji mir in osmišlja vsakdan.
To vem kot mama, kot učiteljica, pedagoginja, predavateljica …
Tudi zato, zaradi takšnega našega »mar mi je« bo manj izgubljenih pogledov in nemočnega tavanja šolarjev. Bo manj žalosti in več veselja. Bo večkrat njihova MISEL imela SMISEL. In bodo živeli, ne le preživeli določeno zahtevno obdobje.
Srečno na poteh zaupanja in upanja.
