Strast je energija božanskega navdiha,
ki živi skozi nas.«
Joe Vitale
Imeti rad svoje delo. Kaj ni to najlepše, kar si lahko želiš na poslovnem področju? Če imaš namreč rad svoje delo, je vse lažje. Vse teče, energije se prelivajo, misli dopolnjujejo, projekti uspevajo, pravi ljudje vstopajo v tvoje življenje …
Ko v nečem uživaš, to delaš s strastjo. Za to pa te vesolje nagradi. Nagradi te s še več obilja – s še več priložnosti za veselje in srečo.
Zakon kroženja pomeni, da vse kroži in se povezuje. To velja tudi za posel; če delaš rad, delaš s strastjo. Si zavzet. V svoje delo – pa naj bo to povezano s storitvami ali/in izdelki – in svoj odnos z ljudmi (sodelavci, strankami, poslovnimi partnerji …) vnašaš strast. In to se opazi – vidi, sliši, občuti. Ko nekdo to v tebi prepozna, še raje sodeluje s teboj in se vedno vrača.
Navajam primer, da boste razumeli, kaj imam v mislih.
Pred dnevi sva z možem sedela v prijetni grški restavraciji z njihovo tradicionalno hrano na Zakintosu. Natakarica, ki naju je stregla, je že s prvim stikom pri meni naredila dober vtis. Jaz temu rečem, da je naredila test.
Saj veste, vsak je na področju, s katerim se ukvarja, vsaj malo poklicno (de)formiran. No, jaz sem kar precej. Priznam. Tako tudi v lokalih moje tipalke za (poslovni) bonton takoj zaznajo situacijo in jo ocenijo.
Torej …, prvi vtis, ki ga je naredila name natakarica v omenjeni taverni Athinna, je bil odličen. In z vsakim prihodom k najini mizi ga je še utrjevala. Kako je znala svetovati, se pogovarjati, nasmehniti … Kot turist seveda pričakuješ v gostilni drugačen protokol kot pri vsakdanjem kosilu oziroma malici v domačem okolju. No, da me ne boste razumeli narobe. Tudi tam štejejo prijaznost, profesionalnost, vljudnost. A na dopustu je to drugače.
Čeprav zveni vse morda zelo preprosto, ni. Najti in upoštevati pravi »odmerek« pogovora, da to za gosta ni vsiljivo, a hkrati še vedno ustvarjati pri gostu občutek, da ni le številka, ni enostavno. Ko te natakarica vpraša, od kod si, ter nato pove ona nekaj podatkov o tvoji državi ter si vzame nekaj minut zate, čeprav je terasa polna, veš, da je prava oseba na pravem mestu. Njena zmaga je tu.
Naj povem ob tem, da takega sprejema nisva bila deležna le midva. Pri vsaki mizi se je pomudila kratek čas. To je profesionalen odnos s srcem. To je delo s strastjo.
Veste, zakaj to še posebej poudarjam? Ker sva jo (glede na obnašanje) »določila« za lastnico lokala. Ob koncu sva jo vprašala, ali je šefico taverne. Presenetila naju je z odgovorom, da ne. Z nasmeškom na ustih je rekla: »Ne. Nisem šefica, nisem lastnica. Tu sem zaposlena že 15 let in v svojem delu res uživam.« Uauuuu, kapo dol, bi rekel Srečko Katanec.
To, dragi moji bralci, je delo s srcem in strastjo. Delo s takim značajem vedno prinese obilje. Obilje v obliki zadovoljstva, še več posla, sreče, idej in tudi denarja. Zame logična posledica tega mojega navdušenja nad natakarico in njenim odnosom do dela je bila, da sem ob koncu stopila do pravega šefa (ki je bil pri blagajni na terasi) in gospo pohvalila. Ja, pohvala je zlata gesta, ki sproži motivacijo in pripomore k navdušenju, optimizmu, pozitivni samopodobi … In vse to vodi v strast.
No, pohvala pa je že tema za drug zapis.
