Moja koža je moj največji organ in vsakodnevna obleka. Tvoja koža je tvoja obleka. Vsakemu je prilagojena. Ne moremo si je menjati, jo izposojati, podariti, prodati …
Na njej, tej vseživljenjski obleki, se pozna vse – moja leta, moje trpljenje, moje izkušnje, moj življenjski slog, navade in razvade, skrb in odgovornost, moje hrepenenje, žalost in veselje.

Metaforičino speri umazanijo s svoje kože in zaživi. Opusti stare nezdrave vzorce, strahove iz preteklosti, ki so bili tvoj gospodar, ljudi in dogodke, ki niso v skladu s tvojim nazorom in so te kakor koli zaznamovali; te ovirali tako, da so te spotikali, potiskali k tlom, maltretirali, goljufali, ropali tvojo dušo, teptali tvoja čustva, hromili tvoje srce, se trudili tvojemu glasu vzeti zvenečnost, ukrasti nasmeh tvojemu obrazu, ugasniti ogenj v tvojih očeh …

Vse to – vse radosti in stiske – prodirajo skozi pore naše kože in se bahavo kažejo drugim. Kdo odloča, katerih je več? Prikupnih gubic, simpatičnih pegic, ustnic z navzgor obrnjenimi kotički, srečnih nasmehov in blaženih pogledov ali sključenih, podrsavajočih korakov, v tla zazrtih pogledov, v jezo ali žalost stisnjenih ustnic, trpkih vzdihov in pesimističnih besed ter misli?
Speri umazanijo s svoje kože. Očisti se negativnih misli, občutij, besed, dejanj, ljudi … Hrani se z vitamini v obliki prijaznih besed, iskrenih nasmehov, čutnih stiskov rok in srčnih objemov. Naj prah zamenja sijaj. Koža ti bo hvaležna. In duša tudi.