Kocka je padla …
… je rekel Julij Cezar, ko se je odločil s svojimi vojaki prečkati reko Rubikon.

Koliko tveganih, a hkrati pogumnih odločitev ste vi sprejeli v svojem življenju? Poslovno ali/in zasebno. Kolikokrat ste »prečkali reko Rubikon« in zmagoslavno zavriskali?
Življenje nam ves čas ponuja izzive. Včasih smo zanje bolj dovzetni, včasih manj. Takrat jih preprosto spregledamo, preslišimo … Naš dan namreč ni enak dnevu in tudi mi ne. S časom in razvojem sveta se razvijamo in spreminjamo tudi mi. Nenehno iščemo ravnovesje, razmišljamo o sebi, delamo načrte, padamo in se pobiramo. Vztrajamo, kadar je to potrebno in kadar s tem nikogar ne ogrožamo.

Verjetno ste, tako kot jaz, tudi vi kdaj bili polni vprašanj, dilem, pomislekov, ko ste se znašli pred novim izzivom, korakom v svojem življenju. Pred sabo ste videli prepad, na drugi strani pa obljubljeno deželo. V takih trenutkih so izjemno pomembne lastnosti preudarnost ozirom modrost, potrpežljivost in zaupanje vase. Da znaš razmisliti, pretehtati in narediti korak, ko je dovolj dokazov, da bo ta varen, zanesljiv, uspešen. Da bo to res korak naprej. Zato je treba znati prisluhniti svojemu notranjemu glasu, svoji intuiciji, šepetu Dobrega v sebi. Ta nas uči potrpežljivosti.
To sicer pomeni, da je lahko od ene ideje do njene uresničitve dolga pot. To lahko pomeni tudi, da lahko od pojava razmišljanja o spremembi do njenega udejanjanja prav tako preteče veliko časa. A že mora biti tako.

Včasih mi kdo prijazno reče oziroma “”pametuje””: »To bi morala ti narediti že nekaj let ali desetletje prej. To odločitev bi morala sprejeti že pred toliko in toliko leti.« Zagotovo ne. Kajti takrat očitno vse energije v meni in okoli mene niso tega podpirale. Morala sem prehoditi točno določeno pot, na kateri sem prejemala nova znanja, spoznanja, se zapletala, reševala, utrjevala, učila … Morala sem, da sem danes tu takšna, kot sem. Le o čem bi govorila svojim slušateljem, če ne bi potovala po različnih poslovnih okoljih, se ob tem učila od najboljših in opazovala najslabših? Samo o teoriji bi lahko razpredala z njimi, za kar pa je danes škoda trati čas, energijo, denar. Izkušnje so tisto bogastvo, ki ga imamo in zaradi česar smo unikatni. Izkušnje so tiste, zaradi česar človek ni enak človeku. In zaradi česar oseba danes ni enaka, kot je bila včeraj, predvčerajšnjim, pred desetimi leti …

Na vsako predavanje, na vsak sestanek, konferenco vsak predavatelj pride s svojo aktovko izkušenj in dobronamernih priporočil. Vsakič nekoliko drugačen in vsakič bogatejši. In v tem je čar.
Moja naloga je posredovati znanje iz prakse za prakso. To je tiho znanje, ki ni zapisano v knjigah, na spletnih straneh, DVD-jih. Je moje, je tvoje, je njegovo. Le vsi skupaj, vsak s svojim znanjem, pa seveda lahko spreminjamo svet na bolje. To je naloga vseh nas. Več nas bo v tem »klubu«, lepše in boljše bomo živeli vsi.”