14 Nov (Balijski) nasmeh
Nasmeh. Kamor koli se ozrem – nasmeh. Kadar koli kam grem, povsod nasmeh. Na vsakem koraku. V vsaki situaciji. Naj bo to na cesti na obrazu mimoidočih ali na obrazu ljudi, s katerim se pogovarjaš, sodeluješ … Naj bo to v lepi situaciji, kot dobrodošlica, ko te npr. povabijo in sprejmemo na masažo, ali v bolj nenavadni, ko zaradi oseke čoln ne more do obale in bredeš oblečen in s torbo nad glavo po kar razmeroma globokem morju do kopnega. Tu in tam se kdo pojezi na tam zaposlene fante, ki nam pomagajo, a v odgovor vsi prejmemo … nasmeh.
Na eni od daljših voženj, ko se z našim šoferjem in vodnikom domačinom Kadekom prebijamo skozi neverjetno gnečo ter divji način vožnje po balijskih cestah, razmišljam o tem. In se sprašujem: »Kako bi bilo, če bi za plačilno sredstvo namesto evrov, dolarjev, rupij … imeli nasmeh? Kdo bi bil bogat? Koliko bi si lahko privoščili? Bi morda potem ljudje več delali na sebi, svojih vrednotah, odnosu do življenja?«
No, naj ob tem pojasnim … Nasmeh ni krohotanje, nasmeh je dostojanstven in iskren. Izraža umirjenost, lepoto duše, iskrenost srca … Vse to Balijci imajo.
Če me danes, nekaj dni po dopustovanju na Baliju, vprašate, kaj se mi je najbolj vtisnilo v spomin, bi vam navedla naslednje: izjemno sožitje in uglašenost narave ter človeka pri ustvarjanju mojstrovin, ki smo jih videli, veličastni templji, marljivi ljudje, okusna hrana (vključno s številnimi vrstami sadja), izjemno kakovostne in poceni masaže, ustrežljivost ter prijaznost in NASMEH.
Naj bo moški ali ženska … nasmeh je njihov najlepši nakit. Pravzaprav zaradi njega drugega nakita sploh nisem opazila. Hmmm, so imele Balijke uhane, verižice …? Res se ne spomnim. Spomnim se samo njihove lepe, tipično barvite obleke in NASMEHA.
Zame je ob vsem tem bilo zanimivo še nekaj. Preden sem odšla na Bali, sem v tiskarno oddala knjižico z naslovom Nasmehni se!. In potem me je prav nasmeh spremljal vsak dan, na vsakem koraku. Naključje? No, tisti, ki ste že bili kdaj na mojem predavanju ali pa me poznate, veste, da zame ni naključij, da zagovarjam formulo »vse NA+KLJUČ+JE«. In tudi tokrat je zagotovo bilo tako.
Življenje je res neverjeten preplet energij, dogodkov, ljudi in odnosov med njimi. Vprašajte se in si odgovorite iskreno: Kolikokrat ali kolikim se na dan nasmehnem? Koliko ljudi se na dan nasmehne meni?« Naredite test. Podarjajte nasmehe mimoidočim na pločniku, v trgovini ali na pošti, ko čakate v vrsti, na avtobusu … Koliko se vam jih vrne? In – kar je še bolj pomembno – kako se ob tem počutite?
Tako malo je treba, da si polepšamo dan in razpoloženje. In če to naredimo sebi, samodejno tudi za druge, ki so v naši bližini v zasebnem ali poslovnem okolju. Nasmeh dela čudeže. Ljudi razorožuje, razveseljuje ter navdaja z občutkom ljubezni, spoštovanja.
Pred leti sem se pogovarjala z mlajšo žensko iz Indonezije o kulturnih ter socioloških razlikah med nami in njimi. Veste, kaj je najprej izpostavila? Nasmeh in pogled v oči. Oziroma odsotnost obojega na slovenski zemlji. Rekla je, da ni navajena tega, da ko gre pri nas po pločniku, se mimoidočemu nasmehne in ga pogleda v oči, on pa se obrne stran ali pa je sploh ne vidi, ker mimo hiti s pogledom v tla in zategnjenim izrazom na obrazu.
Na predavanju včasih vprašam: »Koliko ljudi je npr. včeraj vstopilo v vaš življenjski, energijski prostor? Koliko od teh jih je bilo z navzgor obrnjenimi usti? Koliko z navzdol?« In dodam: »Zaradi prvih je življenje lepo, zaradi drugih se je vredno truditi, izboljševati, širiti pozitivno energijo in dobronamernost. Zase in za druge. Za lepši svet in lepše življenje.«
Kaj sem pogosto rekla na Baliju za vse bogastvo, ki sem ga tam prejela? Tari makasi. Hvala. In v zahvalo sem prejela … NASMEH.
Dragi moji bralni spremljevalci … NAMASTE. Življenje je lepo. Z nasmehom še toliko bolj.
*Kaj pomeni beseda NAMASTE? Namaste simbolično pomeni pokloniti se duši, ki živi v srcu tvojega sogovorca. ‘Nama’ v sanskrtu pomeni poklon, ‘as’ pomeni jaz, ‘te’ pa pomeni ti. Lahko bi torej to prevedli kot: »Jaz se poklonim tebi« ali »Duša v meni se poklanja duši v tebi« ali »To, kar je božanskega v meni, pozdravlja to, kar je božansko v tebi«.
