Kam gre bela barva, ko se sneg stopi?

Izjava, ki »sezuje«

Nič ni več tako, kot je bilo. Tehnologija in digitalizacija sta v naše življenje v 3. tisočletju naplavili veliko novega. In temu bo treba prilagoditi oziroma glede na to ugotovitev spremeniti ali vsaj prilagoditi tudi učne tehnike in metode ter vsebine v šoli.
Če predstavnik t. i. net generacije že v plenicah obvlada osnovne »prijeme« na tablici in telefonu, ki ga starši slučajno pustite na mizici v dnevni sobi, to pomeni, da je marsikaj (tudi v šoli) postalo »dinozavrsko«, zastarelo.
In ko tu in tam od koga (učenca, dijaka) še slišim, da učitelj med šolsko uro sedi ves čas za svojo mizo in nekaj bere iz učbenika ali z drsnic, in to 45 minut, me kar srh spreleti.
Morda se bo tudi beseda učitelj morala umakniti kateri drugi besedi, ki bo odraslega pred tablo (torej pedagoškega delavca) bolj natančno označila.
Sodobni učitelj v spremenjenih družbenih spremembah in tehnološko razvitem okolju ni več tak, kot je bil pred 30 leti. Sodobni koncepti učenja in predvsem poučevanja napovedujejo spretno prelivanje učenja v poučevanje, motiviranje, spodbujanje, usmerjanje, tutorstvo … Tudi učitelj, ki je zaključil formalno pedagoško izobraževanje pred npr. 35 leti, mora razvijati nove veščine in kompetence, ki poudarjajo avtonomijo, fleksibilnost, interdisciplinarnosti, ustvarjalnost in timski pristop v šoli.
Danes govorimo o učeči se družbi, o učečem se podjetju in tudi o šolah kot učečih se organizacijah, v katerih se spodbuja učenje in nenehen profesionalni (ter osebni) razvoj vseh udeležencev, ki niso samo pasivni izvajalci učnega procesa, ampak njegovi soustvarjalci ali celo spreminjevalci.
Samo en primer …
Čez nekaj let v šolo prihaja tudi sedaj štiriletni Jon, ki je pred kratkim svojega dedka vprašal: »Dedi, ali ti veš, kam gre bela barva iz snega, ko se ta stopi?« Dedi ne ve, zato mu odgovor ponudi štiriletnik. K vprašanju doda odgovor: »Ja, kaj ne veš? V zvončke na travniku gre.«
Hmmm, kako se (bodo) na taka vprašanja brihtnih glavic odzvali učitelji? Takih Jonov bo namreč vse več in več …