Ko me je v odraščajočih letih kdo npr. dvakrat poimenoval v pogovoru Milena ali Helena, sem se nasmehnila in odzvala. Ko me je tretjič, sem ga prijazno popravila: »Irena mi je ime.«

In to kljub temu da sem imela v obdobju iskanja lastnega jaza, torej v času pubertete in mladostništva, tu in tam pomisleke, da je moje ime grozno. Le kaj je bilo očetu in mami, da sta mi dala ime Irena? A vseeno me je torej zmotilo, če me je kdo nagovoril drugače.

V obdobju odraslosti smo na to še bolj občutljivi. V poslovnem okolju napačno nagovarjanje sogovornika (ustno in pisno) izraža sporočevalčevo površnost, nezainteresiranost, neprofesionalnost, neaktivno poslušanje (če smo se mu prej predstavili) … Boste sprejeli v delovno razmerje na delovno mesto, kjer je npr. zelo pomembna natančnost, nekoga, ki vas je naslovil s Tea Zupančič namesto Teja Župančič, Mirjana Kastelec namesto Marjana Kastelic, Andrej Jarc namesto Jernej Janc itn.?
Zagotovo ne. Že njegovo prvo sporočilo sporoča, da ni natančen. To je pač prvi vtis, ki je zelo pomemben. In tako se lahko možnosti sodelovanja končajo, še preden se je to sploh začelo.

Zanimivo pa je, da bolj brusimo svojo osebnost, sestavljamo lestvico svojih življenjskih vrednot in gradimo samozavest ter dobivamo pozitiven občutek lastne vrednosti, bolj smo zadovoljni s seboj. In tudi s svojim imenom. Ta »pomirjenost z imenom« pa izraža osebno zrelost, modrost …

Ko sem tako pred leti proučevala izvor svojega imena, sem prišla do zanimivih ugotovitev. In spoznanja, da je moje ime prav lepo in zagotovo pravo zame. Vesolje s svojimi energijami poskrbi tudi za to, da nam starši dajo ob rojstvu pravo ime.
Moje ime pomeni mir. In je identično imenu Mira. Zanimivo … moji mami je ime Mira. Povezano je z najjužnejšim grškim otokom Santorini, ki ga obdaja Egejsko morje. Ime so mu izbrali križarji po majhni kapeli Svete Irene.

Vi veste, kaj pomeni vaše ime? Pokukajte v Kebrov Leksikon imen.