25 Jan Moj izobraževalni izkupiček
Prvi letošnji mesec bo hitro naokoli. In delali bomo različne inventure – v denarnici, omari, na svoji osebni in poslovni časovnici … Koliko časa, denarja in energije smo za kaj in za koga porabili oziroma mu namenili.
Ob tem pa ne pozabimo na izobraževalno inventuro. Kakšen je bil naš tovrstni januarski izkupiček? In kakšni so načrti? Vsak dan imamo namreč ogromno priložnosti za izobraževanje. Če jih le hočemo videti in slišati. Ter seveda izkoristiti.
Priznam. Tudi jaz se nisem vedno rada učila. In ne vsega, kar je bilo predpisano. Ne v osnovni šoli ne na gimnaziji ne na faksu. A da sem danes tukaj in to, kar sem, sem delno zaradi tistega obveznega učenja. Predvsem pa zaradi današnjega (beri: od zaključka formalnega izobraževanja naprej) učenja. Od različnih ljudi in iz različnih virov.
Če preletim samo dejavnosti v zvezi s tem v iztekajočem se mesecu … Kupila sem 4 knjige (lahko vam izdam, katere: Prodajte s srcem – M. Bradeško, Razlog več za nasmeh – Zig Ziglar, Demon ljubezni – Feri Lainšček in Kaj storiš z idejo – Kobi Yamada), tri pa naročila in jih še čakam. Noro, a ne? Različni žanri, a vse zagotovo zanimive. Tista z naslovom Kaj storiš z idejo je morda namenjena otrokom, a knjiga s pravim sporočilom ne deli bralcev po starosti. K nakupu me je pritegnila beseda v naslovu (ideja) in zapis na notranji prvi strani, kjer piše »Za Shale in Everja. Ne pozabita, da ena ideja lahko spremeni vse.« Seveda dve od teh že berem (vedno imam “”načetih”” več knjig hkrati), po dolgem času pa sem spet prebrala roman Siddharta (avtor Hesse).
Drugi del moje izobraževalne inventure je povezan z webinarji. Tri sem si pogledala. Odličen način za učenje. Sam si izbereš čas, prostor in vsebino. »Vzameš«, kar se ti zdi zanimivo in zate uporabno.
Naslednji del je povezan z učenjem/treniranjem plesa. O njem sem veliko izvedela na svetovnem spletu. Še več pa se naučila na plesnem parketu – v plesni dvorani na treningih. A o tem kaj več v posebnem zapisu.
Tu so še načrti – prijavila sem se na dva izobraževalna dogodka; enega (tridnevnega) se bom udeležila marca, enega aprila. Eden (poslovno-izobraževalni-potovalni) pa se mi je zaradi objektivnih razlogov prejšnji teden izmuznil. A ne za vedno. To vem.
Nikakor pa ne smem pozabiti še na nenačrtovane in spontane oblike izobraževanja – to je bilo na srečanjih s kolegi in poslovnimi partnerji na nekaj dogodkih in sestankih, s Petro in Zory ob okusni kavi v Zvezdi, na predavanjih s študenti in odraslimi v različnih okoljih, v gostinskem lokalu z lastnico, trgovko, ki me je ogovorila pri blagajni, in v domačem okolju – med pogovorom z mojimi najbližjimi. Saj poznate to, kajne? Pogovarjaš se o na videz vsakdanji stvari, ob tem pa dobiš super idejo, namig, usmeritev, potrditev. Vse ključne besede, ki so se zasidrale v moje možgane in srce, sem seveda zapisala. Da ne pobegnejo, ampak lahko nanje obešam dodatne ideje, jih plemenitim, brusim, dodelujem …
Neverjetno, koliko lahko pridobimo z izobraževanjem, če le želimo. Izgovora, da ni časa, ne sme biti v naši glavi. Pomislite …, koliko se lahko naučimo, če vsak dan le 20 minut namenimo eni od omenjenih oblik izobraževanja (ali pa kateri drugi – obisku kulture prireditve, poslušanju izobraževalnega avdioprograma v avtu med vožnjo v službo in še čemu …). Recimo, da dva dneva »štrajkamo« in izračunamo, kaj pomeni tako in v tolikšnem obsegu izobraževanje pet dni v tednu. Povprečno je to 100 minut na teden. Krat štiri je to 400 minut v enem mesecu oziroma več kot 6 ur in pol. Ne sliši se veliko, a če to delamo vsak mesec in celo leto, se v desetletjih nabere lep izobraževalni izkupiček. Ob tem, da redko ostanemo pri 20 minutah. Kajti ko te radovednost posrka vase, minute hitro bežijo. Rešite se katerega od kradljivcev časa in se podajte na pot izobraževanja. Verjemite, potovanje bo zanimivo, zabavno in vsestransko koristno.”
