Um, duh in telo naj bodo eno
Misli (um), duh in telo. Vse je povezano. In vse mora biti v ravnovesju. Če misli niso zbrane in zdrave, tudi naše razpoloženje in posledično ravnanje ne deluje dobro. To se seveda zrcali tudi v odnosih – zasebnih in poslovnih.
Duh je v tem primeru okrnel, star in naveličan. Ždi v enem kotu našega telesa, ni aktiven, ampak le opazuje, stoka, kriči ali joče … Smili se sam sebi.
Kaj pa telo? Je sključeno, hoja počasna, korak drsajoč, obrazne poteze obrnjene navzdol, pogled pogosto brezizrazen ali zazrt v tla. Nasmeh ne domuje na obrazu, glas je brez energije in zveni naveličano, brezvoljno ali zajedljivo.
Ko življenjsko kolo, na katerem so duh, misli in telo, ni v ravnovesju, je to tako, kot bi se vozili po makadamu, kjer so luknje, v njih pa blato, ki nas tu in tam zalije … Zato … poskrbite za povezanost vseh treh tako, da jim posvečate enakovredno in enakomerno pozornost.
Uspeh, povezan le s skrbjo za um oziroma misli, je kratkotrajen. Je kot tek na kratke proge. Hitro se konča, ob tem pa porabiš veliko energije in moči. Enako se zgodi, če skrbiš le za telo ali le za duha.
Kaj pomeni skrb za duha? Uživajte, vzemite si minute (ali ure) za branje, meditacijo, pogovor s prijateljico ali prijateljem, pogovor s seboj, naredite tu in tam inventuro lastnih misli ter dejanj. Pa tudi vsak večer kratko inventuro iztekajočega se dne.
Kaj pomeni skrb za telo? Pravilno prehranjevanje, pitje vode, ravno prav spanja, redna telovadba …
Ko znamo vse to povezati, preplesti in upoštevati, je življenje lepše, predvsem pa kakovostnejše. In – kar ni zanemarljivo ¬– kot boljšo in prijetnejšo osebo nas doživljajo tudi drugi. Zato izkoristite priložnosti, ki se vam ponujajo, za učenje (um), telovadbo (telo) in kakšen duhovni ritual (duh).
Pravite, da nimate časa, denarja, energije, pripomočkov, družbe …? Ni izgovorov. Tudi (pre)zaposlenost ne. Tudi na službeni poti (npr.) lahko poslušate uporabne posnetke, snemate svoje misli in ideje, na letališču in letalu med čakanjem berete knjigo ali e-knjigo. V mestu, v katerega ste prispeli, se lahko odpravite na tek in si tako, v gibanju, ustvarite prvi vtis o njem. Zakaj pa ne?
Primer 1
Moja prijateljica nikoli ne pozabi vzeti na službeno pot v tujino športnih copat. Za tekaško opremo je v njenem kovčku vedno prostor in pravi, da se ji zvečer po celodnevnih obveznostih tek prav prileže.
Primer 2
Ko moj cilj (pisarna, dvorana …) res ni previsoko (beri: v 5. ali 6. nadstropju), vedno namesto dvigala izberem stopnice. Tako tudi v delovnem času telovadim. In ujamem dve muhi na en mah. Hoja je odlična in enostavna oblika telovadbe.
Primer 3
Jaz imam v avtu vedno pripravljen snemalnik, saj mi ravno na daljših vožnjah misli in ideje noro švigajo po glavi. In še preden jih pozabim, jih posnamem. Prej sem si v takih primerih rekla, da to pa res moram zapisati. A je velikokrat pri tej želji tudi ostalo, saj sem pozabila ali pa ideja ni bila več tako kristalna, povedi ne tekoče … Ker sem veliko na poti, ko potujem predavat v različne bolj in manj oddaljene kraje, je to zame zelo uporabno. Morda ste se zdaj ob branju vprašali: »Zakaj pa tega ne posname na telefon?« Zame to ni priročno. Na teh vožnjah se prek povezave oglasim na telefon, vklopljeno imam tudi navigacijsko napravo. S snemalnika pa doma vse enostavno in hitro prenesem na kateri koli drug digitalni medij.
Idej in načinov za krepitev in povezovanje uma, duha im telesa je veliko. Izberite tiste, ki ustrezajo vam. In jih prilagajajte, dopolnjujte, spreminjajte. Tako bo še bolj zanimivo.
Upam, da ob branju tega zapisan niste dobili občutka manjvrednosti. Nihče ni popoln. Tudi meni ne uspe vedno. A trudim se biti boljša in boljša v tem, kar delam in kakor živim. Možnosti za osebni”
