Kultura je bila in je še vedno pomembna sopotnica razvoja naše države. Že v pomembnih zgodovinskih obdobjih smo Slovenci okoli kulture zavestno in trdno budili ter gradili narodovo zavest. Že v prejšnjih, preteklih in polpreteklih, zgodovinskih okvirih je bila civilizacijska, narodna in družbena identiteta odraz kulturne ustvarjalnosti, ki je pomembno prispevala k prepoznavni in suvereni državni skupnosti.
8. februar je leta 1942 vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja proglasilo za Prešernov dan in s tem kulturni praznik slovenskega naroda. Tako imamo tudi na tem področju kljub naši številčni majhnosti bogato zgodovino s pomembnimi kulturnimi ustvarjalci na različnih kulturnih področjih.
Vsi veliki misleci, od Aristotela do Marxa in Engelsa, so si bili edini v prepričanju glede estetskega nazora, ki ga je priznal na primer tudi naš Cankar. Po tem nazoru je namen umetnosti »bil že od nekdaj, je in ostane, da ta drži tako rekoč življenju zrcalo; da kaže čednosti njene poteze, pregrehe njeno podobo, svojemu času in družbi njeno obliko in odtisk,« kot pravi Shakespeare v Hamletu.
Res je kultura odraz življenjskega utripa nekega naroda in posameznikov, ki ga sestavljajo. Prav je, da z umetnikov in njihovih del odstiramo tančice skrivnosti in prepoznavamo njihovo vrednost ter jim iskreno zaploskamo.
Kulturno in družbeno razsežnost državljanstva namreč merimo tudi v umetnostnih dosežkih.
Spodbujajmo tudi umetniške izdelke v poslovnih okoljih, med zaposlenimi je veliko takih, ki se ukvarjajo s kulturnim ustvarjanjem ali poustvarjanjem. Vse to krepi odnose in bogati organizacijsko kulturo. Ta ni le del zunanjega imidža in »papirja« o družbeni odgovornosti, ampak pomemben element zavzetosti zaposlenih in njihove motivacije na delovnem mestu.
Naj se zato tradicija slovenske kulturne odličnosti nadaljuje preko amaterskih in profesionalnih ustvarjalcev – posameznikov in društev, ki jih podpirajo in jim nudijo ustvarjalno zatočišče. S kulturnimi priboljški, ki so brezčasni, plemenitimo lepo slovensko besedo v zapisani in govorjeni obliki. V delovnem okolju se to začne že z na videz preprostimi besedami HVALA, PROSIM, OPROSTITE, DOBER DAN in spoštljivim komunikacijskim odnosom do sogovornika.
Danes, v izredno demokratičnem času, ko nekateri omenjajo tako imenovano razšolano šolo, pa je pomembno, da so kulturo prepojene tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, v katerih vzgajajo mlade ne le za danes, ampak tudi za čas, ki prihaja.
Naj slovenska kultura še naprej bogati našega človeka. Ob tem pa ne pozabimo, da nismo sami sebi namen, zato se vključujmo v medkulturni dialog in plemenitimo kulturo dialoga tudi v družbi drug drugega.
