S kom (mislim proti komu) pa vi tekmujete?
Pogosto slišimo pogovore in modrovanja o tekmah – na športnih prizoriščih, v boju s časom, s sodelavcem, z družinskimi prijatelji, hčerino sošolko …
Edino pravo tekmovanje pa je tekmovanje s samim seboj. Moj cilj v vsakodnevni življenjski tekmi je, da sem danes boljša, kot sem bila včeraj, in da bom jutri boljša, kot sem danes.
Le to je tisto, kar šteje (če seveda odmislimo športne tekmovalce).
V zadnjih letih mi večkrat kdo pravi, da ta in ta tekmuje z menoj. Pa se le nasmehnem. A res? Sploh ne vem, da sem na tekmi in da se proti komu borim, komu dokazujem … Jaz tekmujem zase in s sabo – s svojimi prepričanji, z občasnimi navideznimi omejitvami, ki se poskušajo zasidrati v moji glavi, občasnimi razvadami in nepotrebnimi navadami.
Pomembne so mi lastne, individualne zmage, ki jih morda nekateri sploh ne opazijo, predvsem pa ne poveličujejo, ne izpostavljajo in mi zanje ne pripenjajo odličij. Moja zmaga npr. v nedeljo je, ko vstanem ob 7. uri (ker sem »vikend« zaspanka) in imam tako v primerjavi z običajnim vstajanjem ob nedeljah eno »bonus« uro. Neverjetno, kaj vse lahko v teh 60 minutah, ki sem si jih poklonila in jih ozavestila, naredim.
Pravzaprav si postavljam športni poligon vsak dan, ob tem pa sem svoja miselna trenerka, strateginja, terapevtka, motivatorka … In občutek ob vsaki zmagi je nepopisno lep. Prava doza energije in samozavesti za nov odriv.
Zato …
tekmujte s sabo,
postavljajte si cilje,
delajte za lastne dosežke in napredek,
pokukajte iz radovednosti čez sosedov plot, v sosednjo organizacijo, ki se ukvarja s podobnim poslom kot vi,
spremljajte delo človeka, ki ga cenite, občudujete, spoštujete in vam je morda celo vzor …,
a za božjo voljo, ne posnemajte ga, ne primerjajte se z njim. Edinstveni ste, s svojo zakladnico sposobnosti in zmožnosti, s svojo življenjsko filozofijo, neponovljivo ter neizbrisljivo preteklostjo in sedanjostjo.
Primer: če včeraj niste nikomur poklonili nasmeha ali prijazne besede (iz kakršnega koli razloga), danes pa ste to naredili, je to lepa in pomembna zmaga. Zmaga za dušo in srce. In … zanimivo … njeno sladkost bodo okusili tudi ljudje okoli vas. Veseli bodo in hvaležni. To pa je nekaj najlepšega, kar lahko doživimo, kajne? Občutek, da ob zmagi ni zavisti in nismo sami.
Irena