Komplimenti so bonbončki. Zaželeni priboljški, ki ne grozijo z nezdravimi kalorijami, ampak so celo zdravilni. Pozitivno vplivajo na človekovo samozavest in blagodejno na njegovo počutje.
Kako jih sprejemate oziroma se nanje odzivate vi?
V splošnem se jih ljudje branimo. Se ob njih opravičujemo, izgovarjamo, jih preslišimo. Nam je nerodno, neprijetno, smo v zadregi … Tudi jaz sem dolgo občutila in počela vse to.
No, danes je drugače. Vsak kompliment sprejmem z veseljem in se zanj zahvalim. Pa naj bo od ženske ali moškega, starejše ali mlajše osebe, prijateljice ali poslovnega partnerja oziroma partnerice. Pa naj bo osebni ali poslovni, povezan s karakterno lastnostjo, kakšnim zasebnim dejanjem, gesto ali poslovnim dogodkom, vrlino …

V mislih imam seveda okusne, dobronamerne in iskrene komplimente, ki so rezultat nečesa, kar je osebi, ki to pove, všeč. Tudi jaz rada podarim kompliment – to pomeni, da kaj pri kom pohvalim.
A še vedno velikokrat slišim okoli sebe, da se jih ljudje branijo. Reakcije mnogih (kot so bile tudi moje včasih) pa so več ali manj enake.

– Takratni sodelavki sem rekla: »Kako imaš lepo jopico. Pa še zelo ti pristaja.«
Ona pa: »Ah, ne. Je že zelo stara. Iz zadnjega dela omare sem jo privlekla.«
Zakaj tak odgovor? Zakaj se moramo braniti, zagovarjati, opravičevati?

– Po dolgem času srečam na parkirišču znanca in mu med drugim rečem: »Lep avto. Verjetno je tudi vožnja z njim zelo udobna.« On: »Res je. Fajn se je peljati v njem. Ampak veš …, sem starega kupil, tako da ni bil drag.«
Zakaj mi to razlaga? Nisem ga vprašala za ceno, ne zanima me, koliko je plačal zanj, zakaj si ga je privoščil … Vse to me ne zanima. Le iskreno sem pohvalila tisto, kar sem opazila in mi je všeč.

– Nekdo mi npr. reče: »Bravo! Čestitam. Tri knjige si že napisala.« Jaz pa bi na to odgovorila: »Veš, to je naključje. Sploh ne vem, kako mi je to uspelo.«

In tako naprej. In tako naprej. S takimi odgovori teptate sebe, svojo dušo, svojo osebnost in svoje delo.

Če ste se prepoznali v teh primerih in ste še vedno ujeti v te vedenjske vzorce, si obljubite, da boste ob prvem naslednjem komplimentu, ki vam ga bo kdo dal, odreagirali drugače. Prijazno, z zahvalo. Predvsem pa brez slabe vesti.
To, pohvale namreč, so drobne geste, prijazne besede, ki barvajo posamezniku dan in življenje. So znak, da smo še človeku človek, se opazujemo, drug drugega opazimo, vidimo, slišimo … Da nam je torej mar za to, kaj se dogaja okoli nas. Ne le z nami.
S tem, ko znamo sprejeti pohvalo in jo tudi razumemo, krepimo svojo samozavest, občutek lastne vrednosti in utrjujemo svojo identiteto.
Zato na eni strani ne skoparite s pohvalami, na drugi strani pa jih sprejmite s hvaležnostjo in navdušenjem.
Tudi to, da znamo sprejeti pohvalo oziroma kompliment, je del zrelosti, umirjenosti, življenjskega ravnovesja in čustvene inteligentnosti.