Moja hvalnica dnevu

Vsak dan odprem vrata svojega življenja. Vanj povabim veselje, upanje, ljubezen. Nato se skozi misli, besede in dejanja trudim, da so ti pogosto moji sopotniki …

Da se jim, ko nas ogrne noč, zahvalim, življenju pa priklonim, ker
– me je vodilo;
– me je ščitilo;
– me je učilo in kaj tudi naučilo;
– me je z ovirami preizkušalo, a vendarle bilo do mene prizanesljivo;
– mi je dovolilo spoznati še en delček sebe;
– mi je pokazalo, kako še bolj razumeti sebe in druge;
– me je razvajalo z lepimi trenutki, veličastnimi ljudmi in srčnimi dejanji.

Seveda dan ni enak dnevu. Moj včerajšnji JAZ ni enak današnjemu JAZU.
A hvaležno in radostno sprejemam dejstvo, da sem košček tega prostranega vesolja.
Hvaležna, ker uživam v življenju in to lahko delim tudi z drugimi. Tudi z vami.