»Pazi, da ne boš padel!«

Pomlad prihaja tudi v naše kraje. In z njo se že veselo napoveduje tudi lepo vreme – topliin sončni dnevi. Vse to pa prinaša še nekaj: povabilo otrokom k druženju in igri na prostem. In z vsem tem otroško razigranost, pogum, sproščenost, neobremenjenost …
Otroški vrvež bo spet radostno preplavil igralne površine – igrišča, travnike, peskovnike, gugalnice … Pomislite, s katerimi besedami kot starši otroka pospremite ven ali pa kaj mu rečete na klopi, preden se poda s prijatelji v avanturo – npr. na tobogan nekaj metrov stran od vas in vašega budnega očesa.
Se kdaj zalotite, da otroku rečete: »Pazi, da ne boš padel. Glej, da se ne boš polomil. Da le ne prideš domov z buško.« In tako naprej. In tako naprej. Odvisno od starosti otroka in njegove samostojnosti. Seveda ob tem mislite, da ga pospremite v igro s pomembnimi in vzgojnimi besedami.
Vendar … zakaj? Zakaj ta negativen prizvok, opozorila, napovedovanje (eni bi rekli – čaranje)…, če lahko isto željo, priporočilo, nasvet izrazimo tudi z drugimi, pozitivnimi besedami? Kako bi torej vse to zvenelo, če bi obrnili besede na glavo?
»Lepo se imej. Bodi previden. Čuvaj se in uživaj v igri! Rad/a te imam.« Odločite se raje za pozitivna navodila in usmeritve, s katerimi boste spodbujali zaželeno (in varno) vedenje. Vedite, da v mislih ustvarjamo resničnost – zase in za svoje najbližje.
Žuganje ustvarja strah v otroku in napoveduje nesproščeno igro, velika verjetnost pa je tudi, da vam vesolje prisluhne. Zakon privlačnosti je temeljni zakon. O tem razlagajo tudi kvantni fiziki. A o resničnih primerih iz mojega življenja v zvezi s tem v prihajajočih zapisih.
Ob koncu tega zapisa pa le še en namig: namesto da otroku za popotnico ven požugate s prstom, okrepljeno s povzdignjenim glasom, ga raje objemite.